Domovi starejših občanov so natrpani. Več kot 17.000 ljudi je na čakalnih listah za sprejem, kljub temu da sprejem v dom dostikrat presega njihove finančne zmožnosti.

Čakalne dobe so dolge: po podatkih iz doma starejših občanov Vič - Rudnik najmanj tri mesece, zgodbe   prosilcev in njihovih sorodnikov pa govorijo o čakalnih vrstah, ki se vlečejo več let. Trenutno je v Sloveniji več kot 17.000 čakajočih za sprejem v oskrbo, trenutno stanje pa lahko spremljate tudi prek internetnih strani.

Res pa je, da mnogi za sprejem v dom preventivno zaprosijo že več let prej, preden ga dejansko potrebujejo. Tovrstna „vloga na zalogo“, kot jo je poimenoval Franc Magister, direktor doma za ostarele Bokalce, je zavedena in arhivirana in vam omogoča rahlo boljši izhodiščni položaj, nikakor pa vam ne zagotavlja takojšnjega sprejema. V domu prioritetne liste sestavljajo glede na zdravstveni in socialni položaj prosilca.

Za sprejem v dom je treba predložiti naslednjo dokumentacijo:

1. fotokopijo osebnega dokumenta, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem bivališču oz. dovoljenje za stalno bivanje,

2. zdravniško mnenje o zdravstvenem stanju, staro največ mesec dni,

3. izjavo o (do)plačilu storitve s strani tretje osebe, ki je obvezna priloga le v primeru, da bo storitev (do)plačevala tretja oseba,

4. odločbo o skrbništvu, če je oseba pod skrbništvom.

V nekaterih domovih zahtevajo še dokazilo o višini mesečnih prejemkov oziroma odrezek zadnje pokojnine.

Kakšne so cene?

Oblika oskrbe se razlikuje v tri osnovne kategorije:
osnovna oskrba I: vključuje stroške osnovne oskrbe (nastanitev, prehrano, pranje, skrb za osebno higieno),
kategorija II: vkjučuje poleg osnovne oskrbe še dodatno oskrbo, nadzor in varstvo delno pomičnih, obolelih oskrbovancev,
kategorija III a: namenjena inkontinentnim, dementnim ali drugače težje obolelim oskrbovancem,
kategorija III b: vključuje 24-urni laični nadzor in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje oskrbe.

Cene osnovne oskrbe se gibljejo med 14 in 24 evri na dan. Za oskrbo v vseh ostalih kategorijah oskrbovanec prejme dodatek za pomoč in strežbo, ki pokrije dodatne stroške.
Pridobitev dodatka je pogojena izključno z medicinskimi razlogi, premoženje upravičenca se pri tem ne upošteva. Pravica je zagotovljena le uživalcu starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Visoka starost sama po sebi ni razlog za denarni dodatek, kot si ljudje pogosto napačno tolmačijo. Spremembe v zdravstvenem stanju morajo biti trajne. Kratkotrajne oslabelosti ali prehodne potrebe po negi (obdobja po operacijah) sem ne sodijo. V upravičenih primerih osebni izbrani zdravnik izpolni Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in ga pošlje na invalidsko komisijo. Kmalu za tem bo bolnika na domu obiskal zdravnik izvedenec, ki bo ocenil potrebo po tuji negi in pomoči in o tem izdal sklep. Z omenjeno pomočjo se krijejo stroški, ki ob tem nastanejo.

Znesek, ki ga priznava ZPIZ, znaša: 4,56 evra za II. kategorijo, 9,14 evra za kategorijo IIIa, 13,06 evra za kategorijo IIIb, do dodatka pa so opravičeni tako tisti, ki so dodatne oskrbe deležni doma, kot tisti, ki se odločijo za nastanitev v zasebnih domovih s koncesijo.

                     

V primeru, da ostareli ne morejo sami plačevati svojih stroškov, so po zakonu za njih dolžni plačevati njihovi otroci. Višino zneska, ki ga morajo primakniti otroci, izračuna center za socialno delo.

Če ostareli nima svojcev, lahko zaprosi za oprostitev pri plačilu socialno-varstvene storitve, njegove stroške poravnava občina, poleg tega pa mu zagotovijo še žepnino v višini 10 odstotkov njegove osnovne pokojnine.

Vir: www.cekin.si, avtor: Ž.K.