Ljubljanska mestna občina z javnim razpisom išče koncesionarje za dodatno izvajanje javne službe pomoči na domu za približno 300 oskrbovancev več na letni ravni.

Mestni zavod za oskrbo na domu (ZOD), ki v MOL izvaja javno službo pomoči na domu, ima že dlje časa na seznamu nekaj več kot sto čakajočih, ki jim ne more takoj ustreči z zaprošenimi storitvami pomoči na domu. Polovica upravičencev prosi ZOD za storitve pomoči na domu na novo, polovica pa je dosedanjih oskrbovancev, ki zaradi slabšega zdravstvenega stanja potrebujejo več pomoči, še zlasti ob koncih tedna in ob popoldnevih, ugotavlja direktorica ZOD Nina Ličer. Zavod ima od konca lanskega leta zaposlenih 114 socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, kar še za oskrbo povprečno 675 ljudi na mesec ni dovolj. Pereč problem pretežno ženskega delovnega kolektiva je veliko bolniških in porodniških odsotnosti z dela. Do ustreznega dodatnega kadra za psihično in fizično naporno delo zavod težko pride.

Na letni ravni je v javno službo pomoči na domu vključenih 1100 starejših Ljubljančanov, po nacionalnem programu socialnega varstva pa mora MOL do leta 2010 zagotoviti pomoč na domu za 1400 oseb.

Občina mora do leta 2010 pošteno povečati obseg oskrbe na domu

Toda zaradi naraščanja deleža starejšega prebivalstva v mestu, in pri tem še zlasti tistih, ki so stari več kot 80 let, se bo pritisk na javno službo pomoči na domu v prihodnje še povečeval, in to toliko bolj, ker prav v Ljubljani najbolj kritično primanjkuje zmogljivosti v domovih za starejše. A nič ne kaže, da bi se MOL in država močno prizadevali dohajati potrebe starejšega prebivalstva. Na državni ravni se to kaže v večletnem cincanju z zakonsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe za starejše, na mestni pa v prepočasni krepitvi javne službe pomoči na domu, ki je v njeni pristojnosti. ZOD je pred leti že zagotavljal pomoč na domu za povprečno več kot 700 oskrbovancev na mesec, kasneje pa je moral zlasti na zahtevo mestnega oddelka za zdravstvo in socialno varstvo "racionalizirati" število razpršenih obiskov na domu oziroma povečati število "efektivnih ur" storitev pomoči na domu. V zadnjih letih oskrbuje le še povprečno 675 oskrbovancev na mesec.

Na letni ravni je v javno službo pomoči na domu vključenih 1100 starejših Ljubljančanov, po nacionalnem programu socialnega varstva pa mora MOL do leta 2010 zagotoviti pomoč na domu za 1400 oseb (tri odstotke starejših prebivalcev). Krog oskrbovancev na njihovih domovih mora torej na letni ravni povečati za najmanj 300 upravičencev. Pri tem pa očitno ne računa na kadrovsko krepitev ZOD, temveč na storitve koncesionarjev, ki naj bi se s svojim oskrbovalskim kadrom (30) proti koncu tega leta in v prihodnjem postopoma vključili v javno službo pomoči na domu, ki jo financira MOL.

Zavod z zategnjenimi vajeti

Ob tem, da MOL prav ta čas z javnim razpisom odpira vrata zasebnim koncesionarskim izvajalcem pomoči na domu, pa javnemu zavodu, ki ga je sama ustanovila za to službo, trdo zateguje vajeti. O programu dela in financiranja zavoda za letošnje leto so se usklajevali več mesecev. MOL še vedno zavrača predlog, da bi bilo namesto doslej visoko (76-odstotno) subvencionirane enotne cene storitve bolj smotrno in pravično uvesti diferencirane cene za uporabnike glede na njihove prejemke. "Učinke morebitnega diferenciranega plačevanja storitev za uporabnike smo v MOL natančno preučili in ugotovili, da bi bili zgolj neznatni," je povedala načelnica mestnega oddelka za zdravstvo in socialno varstvo Tilka Klančar. Kljub stalnemu višanju stroškov poslovanja zavoda v mestni občini nočejo tudi nič slišati o nujnem povišanju cene pomoči na domu (3,04 evra na uro ob delavnikih) za uporabnike, ki bodo to ceneno pozornost verjetno plačali na drug način - z nižjo kakovostjo dobljene pomoči.

Vir: dnevnik.si, dne 16.6.2009, avtor: Milena Ule

Povezani članki:

Varovanje na daljavo 1

Oskrbovano - varovano stanovanje